Možganska kap vse pogostejša tudi pri mladih - kako jo preprečiti?

 

mozganska kapLjudje srednjih let navadno ne razmišljajo(-mo) o možganski kapi, še manj pa o njej razmišljajo mladi. To je nekaj, kar povezujemo z ljudmi v starejših življenjskih obdobjih, ko telo ne funcionira več optimalno in se začne na razne načine starati in popuščati. Pojavijo se take in drugačne bolezni, zato ne preseneti, če tu in tam odpove tudi ožilje, ki prepreda naše možgane. Globalna študija, objavljena dne 23.10.2013 v ugledni medicinski reviji Lancet, pa je pokazala, da pogostost možganske kapi vse bolj narašča tudi pri mladih, in to z alarmantno hitrostjo. 

 

 

Trendi kažejo, da se bo – v kolikor ne bomo ustrezno ukrepali, in sicer najbolje vsak sam zase – pojav možganske kapi pri mladih ljudeh do leta 2030 podvojil.

Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti za srčnimi obolenji. Poznamo dve primarni vrsti možganske kapi:

  1. hemoragično, ki je najbolj smrtonosna – izraz pomeni, da je kap posledica počene žile v možganih, zaradi česar pride do izlitja krvi v okoliška tkiva
  2. ishemično, ki se pojavi takrat, ko krvni strdek prepreči dotok krvi v del možganov

Posledice kapi so izguba nadzora nad obraznimi mišicami in/ali mišicami dela telesa, lahko tudi cele polovice telesa, motnje govora, nerazumevanje govora drugih, izguba spomina in nezmožnost dviga rok nad glavo. Le hitra intervencija lahko prepreči dolgotrajne poškodbe možganov, ki se najpogosteje kažejo kot paraliza, izguba vida, nepopravljive motnje govora in trajne motnje pomnjenja in priklica informacij, pač glede na to, kateri del možganov je zaradi kapi odmrl. Najboljše rezultate pri tistih, ki kap preživijo, so dosegli pri bolnikih, ki so bili deležni intervencije v najpozneje 90 minutah po dogodku.

Študija je izvedla meta-analizo 119 raziskav, opravljenih v obdobju dveh desetletij od 1990 do 2010. Ugotovili so precej neprijetnih reči, denimo:

•  Ena tretjina žrtev kapi je bila stara od 20 do 64 let (prej so imeli za potencialne kandidate pretežno ljudi nad 75. letom starosti)

•  Prav pri skupini od 20 do 64 let pogostost kapi raste najhitreje, in sicer je v preučevanem obdobju ta pogostost narasla za 25 %, torej za eno četrtino

•  Na svetu vsako leto doživi kap nad 83.000 otrok in mladih pod 20 let

•   Hemoragična kap je za pol manj pogosta kot ishemična, kljub temu pa povzroči nad 61 % invalidnosti in kar 52 % smrti zaradi kapi

• Odstotek smrtnih izidov pri tistih, ki doživijo kap, je sicer upadel (ker so ljudje bolj informirani in hitreje odreagirajo), vendar pa je skupno število smrti zaradi kapi žal naraslo, saj se vsako leto pripeti veliko več kapi kot prej

•  Tudi število ljudi, ki zaradi možganske kapi postanejo invalidi, se je povečalo in je v letu 2010 znašalo 102 milijone ljudi

•  Do leta 2030 bo to število zraslo na neverjetnih 200 milijonov ljudi, 12 milijonov ljudi pa bo v tistem letu zaradi kapi umrlo

 

Čeprav smo imeli srčnožilna obolenja doslej za “civilizacijske” tegobe, ki prizadenejo predvsem razviti svet, se je zdaj prvič  pokazalo, da število možganskih kapi najhitreje narašča v državah z nizkimi in srednje visokimi prejemki; ti ljudje namreč pojejo največ cenenih ogljikovih hidratov, kot so koruza, krompir, soja, žita, riž in stročnice, torej živil, ki prinesejo telesu le malo hranil (pa tudi če so polnozrnata), saj jih ne moremo zaužiti, ne da bi jih prej skuhali. V bistvu gre za skoraj čisti sladkor, kar je za možgane uničujoče (Še zlasti če vsak dan uživamo pretežno le to). Zadeva je še toliko slabša zato, ker so OH popolnoma neesencialno živilo, torej minimalne dnevne potrebe po njih ni in bi bilo popolnoma vseeno, če jih sploh ne bi jedli. Telo lahko naredi OH iz obeh drugih hranil. Uradna prehranska piramida pa žal pridiga, da naj bi uničujoči OH predstavljali kar 60 % dnevnega vnosa kalorij. Tragična nevednost … in tudi njene posledice so temu primerno katastrofalne.

Prav tako pri teh narodih visok delež zaužitih kalorij odpade na visoko procesirana, oksidirana in kemično obdelana bela rastlinska olja, kot so repično, sojino, sončnično in koruzno, ker so ta uničena olja, čeprav so nevredna imena ‘hrana’, daleč najbolj poceni. Takšna prehrana je najboljši recept za hitro smrt, pa naj bo to zaradi možganske kapi, srčnega infarkta, diabetesa ali raka. Rastlinskih olj, ki so bila industrijsko pridobljena pod visokimi pritiski in temperaturami, se je treba skrbno izogibati (če so olja eko in so bila hladno stiskana, pa so priporočljiva, vendar pa jih potem ne smemo segrevati).

Prav tako so za ohranjanje zdravih in dobro prekrvavljenih možganov ter elastičnih in mladostnih žil kontraproduktivni kuhinjska sol (zamenjajte jo z zdravo himalajsko oziroma kameno soljo ali morskim cvetom), sladkor (tudi v obliki sadnih sokov, sadnih ploščic, suhega sadja, marmelad, sadnih koncentratov, sadnih jogurtov itd.), umetna sladila, ojačevalci okusov, pesticidi in umetna gnojila (treba je torej poskrbeti, da uživamo pretežno ekološko pridelana živila) ter tudi vsa procesirana živila in umetni izdelki prehranske industrije, kot so predpripravljeni obroki, nadomestki živil, živila iz vrečk in razni koncentrati (sirupi, jušne kocke itd.), obogatena živila, posneta živila ter vse, kar je bilo homogenizirano in pasterizirano.

Priporočljivo pa je uživati veliko zdravih in nekompromitiranih maščob, tudi nasičenih (kot so bio surovo maslo, kokosovo maslo, polnomastna smetana ter živalske maščobe, ki izvirajo od živali iz ekološke reje in proste paše), saj takšne maščobe podmazujejo živce, sklepe in mišice, ščitijo možgane pred oksidiranimi maščobami, krepijo imunsko odpornost in skrbijo za integriteto celičnih membran. Brez zdravih celičnih membran pa ni zdravih celic, torej tudi zdravega telesa ne. Če telesu odtegujemo zdrave nasičene maščobe, trpijo vsi organi in sistemi ter se hitreje starajo.

Poleg tega so dejavniki, ki povečujejo tveganje za pojav možganske kapi, še:

  1. Kajenje
  2. Pitje alkohola (ne nasedajte trditvam, da je alkohol zdrav za srce, saj je to strup za jetra in možgane, tako da ne bi dosti koristil, tudi če bi bil za srce resnično zdrav …)
  3. Rekreativne droge, naprimer kokain
  4. Jemanje kontracepcijskih tablet
  5. Nadomestna hormonska terapija s sintetičnimi hormoni.
  6. Diabetes, sindrom X oziroma presnovni sindrom in vse, kar to dvoje pospešuje (pogosti obroki, uživanje prigrizkov, uživanje živil, ki povzročajo insulinske skoke, n.pr. ogljikovih hidratov z izjemo zelenjave, procesirana hrana, rafinirana bela olja,
  7. Stres oziroma nesorazmerje med stresom in sproščanjem/blaženjem stresa
  8. Pomanjkanje spanja in/ali nekakovosten spanec
  9. Premalo gibanja in pretrgan stik z Naravo
  10. Električni in elektromagnetni smog (pogosta uporaba elektronskih naprav, še zlasti pa izpostavljenost sevanjem mobilnih telefonov, brezžičnih stacionarnih telefonov ter drugih brezžičnih naprav kot so brezžični printerji, ruterji, modemi, miške,  tipkovnice, slušalke itd.)

 

Tveganje za pojav možganske kapi pa dokazano zvišuje tudi depresija, kar je še en dokaz, da um dejansko vpliva na telo – in žal ne vselej samo pozitivno.

 

Torej lahko možgansko kap uspešno preprečimo, če se v čim večji meri izogibamo vsem navedenim dejavnikom tveganja.   V veliko pomoč nam bo tudi zdrava naravna prehrana, ki temelji na nekompromitirnaih virih – se pravi, da je pretežno bio porekla ali pa preverjeno pridelana brez strupene kemije (tudi če nima ravno certifikata), čimbolj sveža in čimbolj nepredelana, v veliki meri surova.

Volumensko naj bo sestavljena iz veliko zelenjave in zdravih maščob – vključno z oreščki in avokadom, ter vključno z neoporečnimi nasičenimi maščobami – iz veliko začimb ter iz nekaj malega beljakovin. Beljakovin ne potrebujemo veliko, so pa kljub temu ključne in morajo biti kar najbolj kakovostne.

Dobro je, da je vsak dan (ali pa vsaj večkrat na teden) nekaj zaužitih beljakovin surovih, torej toplotno neobdelanih. Za to lahko poskrbimo z uživanjem surovega mleka in izdelkov iz njih (vedite, da mleko, kupljeno v trgovini, je vse po vrsti brez izjeme pasterizirano, enako pa žal velja za vse mlečne izdelke, ki so tam na voljo), surovih jajc in občasno tudi surovega mesa, kot je carpaccio, tatarski biftek, suši in podobno. Če je surovo meso iz kvalitetnih virov, je veliko manj možnosti, da se okužimo s kakšno bakterijo kot pa pri kuhanem mesu, čeprav ga toplotno obdelamo. Surovo jajce lahko uživamo na mnogo načinov: vmešamo ga v smoothie ali surovi liptaver, tako se jajce sploh ne opazi, ali naredimo iz njega svežo surovo majonezo (jajca v kupljeni majonezi so pasterizirana). Prav tako lahko iz surovega jajca, ki ga zmešamo z olivnim oljem in okusnimi začimbami, naredimo odlično solatno polivko.

Ne smemo se kar vsevprek bati bakterij, kajti zavedati se moramo, da ima naše telo približno desetkrat več bakterij kot pa naših lastnih celic, genetski material bakterij je torej v našem telesu v veliki večini (približno 90 %!) in nam pomaga živeti, presnavljati in biti to, kar smo. Bakterije ne le pomagajo presnavljati hrano, da tisto, kar zaužijemo, lahko kar najbolj optimalno izkoristimo, pač pa tudi vplivajo na našo imunsko odpornost, naše počutje in celo naše razpoloženje. Če pravilno jemo, so bakterije naše velike zaveznice.

Ker tudi vsaka presna hrana vsebuje – poleg škodljivih bakterij – tudi koristne bakterije, dosežemo veliko moč, ko se te koristne bakterije iz hrane združijo s koristnimi bakterijami iz naših prebavil. Pri tem nastane močna sinergija, ki nas varuje kot oklep in s pomočjo katere smo skorajda neranljivi, obenem pa nam še pomaga, da od hrane iztržimo veliko več kot ljudje, katerih črevesna flora ni dobro razvita. Več o pomembnosti bakterij za zdravje preberite v naših prejšnjih člankih in članku dr. Mercole (linki spodaj).

Prav zaradi črevesne flore predstavlja obvezen del zdrave naravne prehrane tudi redno uživanje fermentirane hrane, kot je kislo  mleko, kefir, fermentirano surovo maslo, kombuča, fermentirani zelenjavni napitki (primer priprave fermentirane pese si lahko ogledate v našem članku S fermentirano peso proti raku) in razna kisana zelenjava, kot sta zelje in repa, pod pogojem da je bila kisana na naraven način in brez dodanega sladkorja in kemije.

Kupujte svojo hrano, zlasti mleko, jajca in meso od svojega kmeta, nato pa jo pripravite oz. fermentirajte sami. S tem ne boste le storili dobro svojemu zdravju in svoje družine, pač pa boste tudi koristili slovenskemu kmetijstvu, lasti proizvodnji hrane in izboljšani samopreskrbi (namesto da koristite – v glavnem tujim – trgovcem).

Če je prehrana optimalna, jo lahko po potrebi tudi dopolnimi z nekaj prehranskimi dopolnili. Osnovno zaščitno dopolnilo za vse namene je dober multivitamin. Varovalno proti možganski kapi delujeta vitamin C in magnezij, ker sproščata žile in znižujeta povišan krvni tlak (Pozor: NIKOLI ne uživajte magnezija v obliki šumečih tablet!). Magnezij pa je koristen tudi zato, ker preprečuje, da bi se odvečni kalij odlagal na notranjih stenah žil in jih poškodoval.

Za redkejšo in bolj tekočo kri pomagajo ribje olje, vitamin E in ginko. Snov, ki izrazito krepi delovanje vitamina C in vitamina E ter podaljša njuno življenjsko dobo, je alfa lipojska kislina. Odlični pomočniki vitamina C so tudi bioflavonoidi (rutin, hesperidin in kvercetin), ki imajo še dodatno preventivno delovanje proti možganski kapi, saj pomagajo krepiti stene žil (zato so zdravilni tudi za krčne žile in hemeroide). Bioflavonoide najdemo v čebuli, ajdi, rdečih paprikah, brokoliju, jagodah (Pozor: konvencionalno pridelane jagode vsebujejo ogromno strupenih pesticidov!), citrusih, brstičnem ohrovtu, česnu, jagodičju, tropskih sadežih, denimo mangu in papaji, špinači in zelenem čaju. Prav tako je odlična izbira kamilični čaj.

Bogati viri bioflavonoidov so tudi začimbe bazilika, origano, timijan, kurkuma, koprc, čili, koriander in poprova meta. Nekateri viri priporočajo tudi uživanje zdravilne gobe rejši.

Skrbite torej za pestro in raznovrstno prehrano, pa boste mimogrede odlično poskrbeli tudi za svoje možgane.

 © Zdravje PovejNaprej

 

Viri:

•    http://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736%2813%2961953-4/abstract

•    http://consumer.healthday.com/circulatory-system-information-7/blood-pressure-news-70/stroke-young-people-lancet-release-681368.html

•    http://theconversation.com/strokes-more-common-especially-among-the-young-19483

•    http://humberjournalism.com/humbernews/stroke-rates-increase-in-young-people/

•    http://www.express.co.uk/news/health/438794/Global-stroke-epidemic-kills-millions-of-young-people

•    http://www.theglobeandmail.com/life/health-and-fitness/health/why-more-young-people-are-suffering-strokes-than-ever/article15040591/

•    http://www.nhs.uk/news/2013/10October/Pages/global-stats-show-rise-in-strokes-in-younger-people.aspx

•    http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2012/09/05/microbes-manipulate-your-mind.aspx

•    http://wearechange.si/zeliscarske-modrosti-za-zdravo-zimo-prvi-del/

•    http://wearechange.si/zakaj-so-antibiotiki-tako-nevarni/

•    http://wearechange.si/s-fermentirano-peso-proti-raku/

•    http://www.fitday.com/fitness-articles/nutrition/vitamins-minerals/9-foods-rich-in-bioflavonoids.html

•    http://whfoods.org/genpage.php?tname=nutrient&dbid=119

•    http://www.care2.com/greenliving/surprise-foods-rich-in-flavonoids.html

 

Vir: Wearechange Slovenia

 

Foto: wwwhealthmeup.com

 

 

 

 
2012 © Alternativno Zdravljenje - alternativno-zdravljenje.si
Vse pravice pridržane | Izdelava spletne strani - 1in1.si
Pomembno! Vsi podatki, objavljeni na tem spletnem portalu so izključno informativne narave in jih uporabite kot vir splošnih informacij. Prav tako vse informacije na tem spletnem portalu nimajo namena nadomestiti pregleda in posveta z vašim osebnim zdravnikom ali specialistom, ki sta edina kvalificirana in poklicana za presojo vašega zdravstvenega stanja in za posredovanje zdravstvenih nasvetov glede vaše morebitne bolezni oz. vaših zdravstvenih težav. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov, objavljenih na tem portalu ne odražajo nujno tudi mnenja skrbnikov portala Alternativno-zdravljenje.si.